Ko boli križ – pristop joga terapije | Moyo Yoga Therapy

Ko nastopi bolečina, je naša prva in edina misel, kako jo odpraviti. Bolečine v križu so ena najpogostejših telesnih težav, hkrati pa tudi ena najbolj raznolikih. Pojavijo se lahko nenadoma ali postopoma, kot blaga napetost ali izrazita bolečina, ki omejuje gibanje. Zato ne obstaja ena vaja ali en pristop, ki bi bil primeren za vse.

Tako se lahko zgodi, da zaradi bolečine težko sedimo in/ali hodimo, hkrati pa ne najdemo pravega ležečega položaja, v katerem bi lahko bolečino vsaj deloma, če ne že v celoti, omejili. Ta zapis ni namenjen ponujanju univerzalnih rešitev, ker teh ni, saj je vsako telo drugačno in potrebe posameznika različne. Želim pa predstaviti pot do razumevanja, kako telesu ponuditi podporo na način, ki spoštuje trenutne zmožnosti gibanja telesa.

Kako v joga terapiji pristopimo k podpori posameznika, sem pisala v prejšnjem blogu Dar podpore, kako lahko podpremo telo v fazi bolečega križa, pa bomo spoznali v tokratnem zapisu.

Bolečina v križu ima lahko več vzrokov

Bolečina v spodnjem delu hrbta ni vedno posledica istega vzorca. Možnih vzrokov je mnogo, ti pa so lahko povezani z:

• dolgotrajnim sedenjem ali ponavljajočimi se obremenitvami,
• pomanjkanjem gibanja ali nenadno preobremenitvijo,
• stresom in dolgotrajno telesno napetostjo,
• nepravilno držo,
• preteklimi poškodbami ali spremembami v gibalnem sistemu,
• psihosomatskimi dejavniki, kjer dolgotrajen stres in/ali čustvena (pre)obremenitev vplivata na mišično napetost in občutljivost živčnega sistema,
• skupek že omenjenih ali še kakšnih drugih vzrokov.

Pomembno je razumeti, da bolečina ne pomeni nujno, da je telo šibko. Pogosto gre za zaščitni odziv, s katerim telo skuša omejiti gibanje, dokler ne zazna več varnosti.

Ko je bolečina intenzivna, gibanje ni vedno prvi korak

V obdobjih intenzivne bolečine telo pogosto ne išče raztezanja ali aktivne vadbe, temveč umiritev. Takrat je lahko dovolj že, da poiščemo položaj, v katerem je bolečina manj izrazita, in v njem ostanemo nekaj časa.

Podpora kolenom ter rahlo podložen vrat v ležečem položaju ali dobra opora pri sedenju lahko ustvarijo občutek razbremenitve. V teh položajih se telo pogosto lažje odzove na počasno, umirjeno dihanje, ki je lahko prvi korak k sproščanju napetosti.

Položaj brez bolečine kot osnova za počitek in obnovo

 Ko je prisotna bolečina v križu, je telo napeto in pogosto ostaja v stalni pripravljenosti. Tudi v mirovanju se mišice zato ne sprostijo v celoti, saj živčni sistem ne zazna dovolj varnosti in mišični krč zato ne popusti.

Zato je eden najpomembnejših korakov iskanje položaja brez bolečine – gre za položaj, v katerem je bolečina minimalna oz. odsotna ter v katerem se telo lahko zares sprosti in postopno tudi umiri.

To je lahko:

• ležanje na hrbtu z blazino pod koleni ter rahlo podloženih vratom,
• ležanje na boku z blazino med koleni in/ali dodatno oporo za trup,
• rahlo privzdignjen zgornji del telesa z oporo v hrbtu.

Ob tem je zelo smiselno upoštevati morebitne asimetrije telesa, da bo telo res v karseda najustreznejšem položaju za omilitev bolečine. V takšnem položaju telo pogosto začne samo spuščati napetost. Dih se poglobi, občutek v križnem delu se razširi, živčni sistem pa dobi signal, da se lahko umiri.

Šele v tem stanju ima telo možnost za regeneracijo – brez dodatnega napora ali draženja.

Nežni mikro gibi kot možnost

Kadar telo dopušča gibanje, so zelo majhni, nežni, počasni gibi običajno primernejši kot večji, saj pri tem ne gre za raztezanje, iskanje maksimalnih amplitud ali krepitev, temveč ravno nasprotno – zaznavanju telesa in občutkov.

Rahlo premikanje medenice, skoraj nevidno prenašanje teže stoje ali usklajevanje giba z dihom lahko nekaterim prinese občutek težko pričakovanega olajšanja. A ob tem je pomembno poudariti, da četudi do olajšanja ne pride pri vseh – saj kot vemo, je vsako telo drugačno, drugače reagira in tudi vzrok bolečine je lahko različen – je to le znak, da telo v danem trenutku potrebuje drugačen pristop.

Poslušanje telesa kot del procesa

Pri bolečinah v križu ni vedno vprašanje, kaj narediti, temveč kdaj in koliko. Zaznavanje telesnih odzivov – ali se bolečina povečuje, zmanjšuje ali ostaja enaka – je pomembnejše od pravilne izvedbe kateregakoli giba.

Če gib sproži nelagodje, bolečino ali strah, je to informacija, ne ovira. V takih primerih je smiselno gib upočasniti oz. se ustaviti ali se vrniti k položaju brez bolečine.

Kdaj je dobro poiskati strokovno pomoč

Če je bolečina v križu:

• zelo močna ali se stopnjuje,
• prisotna tudi v mirovanju ali ponoči,
• povezana z mravljinčenjem, šibkostjo ali izgubo občutka,
• posledica poškodbe ali nenadnega dogodka,
• ne pojenja niti po nekaj dneh…

je priporočljivo poiskati ustrezno zdravstveno ali terapevtsko obravnavo. Nežno gibanje in joga terapija lahko pri tem znatno prispevata, vsako okrevanje pa zahteva tudi dovolj časa.

Zaključek

Boleč križ nas običajno ustavi. A s pomočjo joga terapije, kjer telesu ponudimo varnost, podporo in individualno prilagojeno gibanje glede na trenutno stanje, lahko učinkovito nagovorimo tudi tovrstne bolečine.